Nov 29 2010

b. Statut STO



Download celovito uvedbo v PDF

Vir: http://www.austlii.edu.au/au/other/dfat/treaties/1948/2.html

PRILOGA VI

STALNI STATUT SVOBODNEGA TRZASKEGA OZEMLJA
(See Article 21 of Treaty of Peace)

1. člen - Območje Svobodnega ozemlja
Obmocje Svobodnega tržaškega ozemlja je ozemlje znotraj meja, opisanih v 4. in 22.
členu te Pogodbe, kot je razmejeno v skladu s 5. členom te Pogodbe.

2. člen - Celovitost in neodvisnost
Svobodnega tržaškega ozemlja zagotavlja Varnostni svet Organizacije zdruzenih narodov. Ta odgovornost pomeni, da Svet:
(a) zagotavlja izpolnjevanje tega statuta in zlasti varstvo temeljnih človekovih pravic prebivalcev.
(b) zagotavlja vzdrževanje javnega reda in varnosti na Svobodnem ozemlju.

3. člen. - Demilitarizacija in nevtralnost
1. Svobodno ozemlje se demilitarizira in razglasi za nevtralno.
2. Na Svobodnem ozemlju niso dovoljene nobene oborožene sile, razen po nalogu Varnostnega sveta.
3. Na Svobodnem ozemlju niso dovoljene nobene paravojaske formacije, vaje ali dejavnosti.
4. Vlada Svobodnega ozemlja ne sme sklepati nobenih vojaskih dogovorov ali se o tem pogajati.

4. člen. - Človekove pravice in temeljne svoboščine
Ustava Svobodnega ozemlja zagotavlja vsem osebam pod jurisdikcijo Svobodnega ozemlja, ne glede na narodnost, poreklo, spol, jezik ali vero, uživanje clovekovih pravic in temeljnih svoboscin, vkljucno s svobodo verskih obredov, jezika, govora in objavljanja, izobraževanja, zbiranja in združevanja. Državljanom Svobodnega ozemlja se zagotavlja enakost glede primernosti za opravljanje javne funkcije.

5. člen. - Državljanske in politične pravice
Nikomur, ki je dobil državljanstvo Svobodnega ozemlja, se ne smejo odvzeti
državljanske ali politicne pravice, razen ce bo tako sodno kaznovan zaradi kršitve
kazenskih zakonov Svobodnega ozemlja.

6. člen. - Državljanstvo
1. Itajanski državljani, ki so imeli 10. junija 1940 stalno prebivalisce na obmocju znotraj meja Svobodnega ozemlja, in njihovi otroci, rojeni po lorn datumu, postanejo prvotni državljani Svobodnega ozemlja s polnimi državljanskimi in politicnimi pravicami. Ko postanejo državljani Svobodnega ozemlja, izgubijo italijansko državljanstvo.

Opomba: stejemo za prvotne državljane Svobodnega Ozemlja tudi vsi rojeni po tem
datumu v meji ozemlja (glej zgornji clen 4 “Človekove pravice in temeljne svoboščine”
10 decembra 1948)

2. Vlada Svobodnega ozemlja pa vendar zagotavlja, da bodo osebe, navedene v prvem odstavku, ki so starejše od osemnajst let (ali poročene osebe, mlajse ali starejše od osemnajst let), katerih običajni jezik je italijanščina, upravičene, da v šestih mesecih od
začetka veljavnosti Uslave optirajo za italijansko državljanstvo pod pogoji, ki so v njej določeni. Za vsako osebo, ki tako optira, se šteje, da je ponovno pridobila italijansko državljanstvo. Opcija zakonskega moža ne pomeni hkrati tudi opcije v imenu njegove
žene. Očetova opcija ali materina opcija, le oče ni vec živ, pa avtomatično vključuje vse neporočene otroke, mlajše od osemnajst let.
3. ozemlje lahko zahteva, da se tisti, ki so izkoristili pravico opcije, preselijo v Italijo v letu dni od datuma optiranja.
4.Pogoji za pridobitev državljanstva za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za prvotno državljanstvo, določi Ustavodajna skupščina Svobodnega ozemlja in so vsebovani v Ustavi. Ti pogoji pa izključujejo, da bi državljanstvo pridobili člani nekdanje italijanske
fašistične policije (O.V.K.A.), ki jih niso rehabililirale pristojne oblasti vključno z zavezniškimi vojaškimi oblastmi, ki so bile odgovorne za upravljanje tega območja

Opomba: Je naravno, da ko bo Svobodno Ozemlje postalo neodvisna Država, njih prvotni državljani, kateri sestavljajo Parlament (clen 12) bodo opravili zakon, ki določa o Trzaskem državljanstvu tudi za tiste, ki nimajo pravice, glej točko 1. Možnost dvojnega državljanstvo bo razpravljena s sporazumom z zanimanimi državami

7. člen. - Uradni jeziki

Uradna jezika Svobodnega ozemlja sta italijanscina in slovenscina. Ustava doloca, v katerih okoliscinah se lahko hrvascina uporablja kot tretji uradni jezik.

8. člen. - Zastava in grb

Svobodno ozemlje ima svojo zastavo in grb. Zastava je tradicionalna zastava Mesta Trieste/Trst in grb je njegov zgodovinski grb.

9. člen. - Organi oblasti
For the government of the Free Territory there shall be a Governor, a Council of Government, a popular Assembly elected by the people of the Free Territory and a Judiciary, whose respective powers shall be exercised in accordance with the provisions of the present Statute and of the Constitution of the Free Territory.
Svobodno ozemlje upravljajo guverner, Vladni svet, Ljudska skupscina, ki jo izvolijo prebivalci Svobodnega ozemlja, in Sodni zbor; pooblastila nastetih se izvajajo v skladu z dolocbami tega Statuta in Ustave Svobodnega ozemlja.

10. člen. - Ustava
1. Ustava Svobodnega ozemlja se sestavi v skladu z demokraticnimi naceli in jo sprejme Ustavodajna skupscina z dvotretjinsko vecino vseh oddanih glasov. Ustava mora biti v skladu z dolocbami tega statuta in ne zacne veljati pred zacetkom veljavnosti Statuta.
2. Ce so po guvernerjevem mnenju katerekoli dolocbe Ustave, ki jih predlaga Ustavodajna skupscina, ali njene katerekoli poznejse spremembe v nasprotju s Statutom, lahko prepreci njihov Začetek veljavnosti, in ce Skupscina ne sprejme njegovih stalisc in priporocil, poroca Varnostnemu svetu.

Download celovito uvedbo v PDF

24. člen - Odnosi s tujino
1. Guverner zagotavlja, da so odnosi Svobodnega ozemlja s tujino v skladu s tem statutom, z Ustavo in z zakoni Svobodnega ozemlja. V ta namen je guverner pooblascen, da prepreci Začetek veljavnosti pogodb ali sporazumov, ki zadevajo odnose s tujino in ki so po njegovi presoji v nasprotju s statutom, Ustavo ali zakoni Svobodnega ozemlja.
2. Pogodbe in sporazume, kot tudi eksekvature in patentna pisma, skupaj podpisujeta guverner in predstavnik Vladnega sveta.
3.Svobodno ozemlje je lahko ali lahko postane pogodbenik mednarodnih konvencij ali clan mednarodnih organizacij pod pogojem, da je cilj takih konvencij ali organizacij resevati gospodarska, tehnicna, kulturna, socialna ali zdravstvena vprasanja.

Opomba: STO teoretično lahko postane del zmenka Schengen (odprta meja za prečkanje tovora in oseb)

4.Gospodarska unija ali povezovanje izkljucne narave s katerokoli drzavo sta nezdruzljiva s statusom Svobodnega ozemlja.

Opomba: STO ne more biti del Evropske Unije.

5. Svobodno trzasko ozemlje priznava polno veljavo Mirovne pogodbe z Italijo in izvaja dolocbe te Pogodbe, ki se nanj nanasajo. Svobodno ozemlje tudi priznava polno veljavo drugih sporazumov ali dogovorov, ki so jih za vzpostavitev miru sklenile ali jih bodo
sklenile zavezniske in pridruzene sile.

Opomba: STO bo priznalo, na primer kot suvereno državo Slovenijo in Hrvasko kot dediči ex Zavezniške Slle Jugoslavije.

25. člen - Neodvisnost guvernerja in osebja
In the performance of their duties, the Governor and his staff shall not seek or receive instructions from any Government or from any other authority except the Security Council.
They shall refrain from any act which might reflect on their position as international officials responsible only to the Security Council.
Pri opravljanju svojih dolznosti guverner in njegovo osebje niti ne iscejo niti ne sprejemajo navodil katerekoli vlade ali katerekoli druge oblasti razen Varnostnega sveta. Vzdrzijo se vsakega dejanja, nezdruzljivega z njihovim polozajem mednarodnih uradnikov, ki so odgovorni le Varnostnemu svetu.

26. člen - Imenovanje in odpuščanje upravnih funkcionarjev
1. Imenovanja v javno upravo na Svobodnem ozemlju se opravijo izkljucno na podlagi znanja, sposobnosti in neoporecnosti prosilcev.
2. Upravni funkcionarji ne morejo biti odstranjeni s polozaja drugace kot zaradi nesposobnosti ali protipravnega vodenja, in taka odstranitev se opravi le ob upostevanju ustreznih jamstev preiskave in zaslisanja, ki jih ima vpeljati zakon.

27. člen. - Direktor javne varnosti
1. Vladni svet predlozi guvernerju seznam kandidatov za mesto direktorja javne varnosti. Guverner imenuje direktorja izmed kandidatov, ki so mu predstavljeni, ali izmed drugih oseb po posvetovanju z Vladnim svetom. Po posvetovanju z Vladnim
svetom lahko direktorja javne varnosti tudi odpusti.
2. Direktor javne varnosti ne sme biti državljan Jugoslavije ali Italije.

Opomba: Direktor javne varnosti je lahko prvotni drzavjan STO (glej Clen 6).

3. The Director of Public Security shall normally be under the immediate authority of the Council of Government from which he will receive instructions on matters within his competence.
3. Direktor javne varnosti je obicajno neposredno podrejen Vladnemu svetu, od katerega bo prejemal navodila glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti.
4. Guverner mora:
(a) prejemati redna porocila od direktorja javne varnosti in se z njim posvetovati o zadevah, ki so v direktorjevi pristojnosti;
(b) biti obvescen s strani Vladnega sveta o njegovih navodilih direktorju javne varnosti in lahko o njih izraza mnenje.

28. člen - Policija
1. Za ohranjanje javnega reda in varnosti v skladu s statutom, Ustavo in zakoni Svobodnega ozemlja je vlada Svobodnega ozemlja pooblascena, da vzdrzuje policijo in varnostne sluzbe.
2. Pripadnike policije in varnostnih sluzb najema in odpusca direktor javne varnosti.

29. člen - Krajevna uprava
Ustava Svobodnega ozemlja predvideva ustanovitev organov krajevne uprave na podlagi proporcionalne zastopanosti po demokraticnih nacelih, vkljucno s splosnimi, enakimi, neposrednimi in tajnimi volitvami.

30. člen - Denarni sistem
Svobodno ozemlje ima svoj denarni sistem.

31. člen - Železnice
Ne da bi s tem posegalo v lastninske pravice na zeleznicah v okviru svojih meja in nadzora nad zeleznisko upravo, se lahko Svobodno ozemlje pogaja o sklenitvi sporazumov z Jugoslavijo in Italijo, ki bi zagotovili ucinkovito in gospodarno obratovanje njegovih zeleznic. Taki sporazumi bi dolocali, kdo je odgovoren za obratovanje zeleznic v smeri proti Jugoslaviji oziroma Italiji in tudi za obratovanje
trzaske koncne zelezniske postaje in skupnega dela proge. Za ta del bi obratovanje lahko zagotavljala posebna komisija, ki bi jo sestavljali predstavniki Svobodnega ozemlja, Jugoslavije in Italije pod presedovanjem predstavnika Svobodnega ozemlja.

32. člen - Komercialno letalstvo
1. Komercialnim letalom, registriranim na ozemlju kateregakoli Združenih narodov, ki na svojem ozemlju daje enake pravice komercialnim letalom, registriranim na Svobodnem ozemlju, se podelijo mednarodne pravice za komercialno letalstvo, vključno s pravico
do pristanka zaradi oskrbe z gorivom in popravil, do letenja nad Svobodnim ozemljem brez pristanka in do prometne uporabe tistih letališč, ki jih določijo pristojne oblasti Svobodnega ozemlja.
2. Te pravice niso pogojene s kakršnimikoli omejitvami, razen s tistimi, ki jih na podlagi nediskriminacije nalagajo zakoni in predpisi, ki veljajo na Svobodnem ozemlju in v zadevnih državah ali izhajajo iz posebne narave Svobodnega ozemlja kot nevtralnega in demilitariziranega ozemlja.

33. člen - Registracija ladij
1. Svobodno ozemlje je upravičeno do odprtja registrov za registriranje ladij in plovil v lasti vlade Svobodnega ozemlja ali oseb ali organizacij s sedežem na Svobodnem ozemlju.
2. Svobodno ozemlje odpre posebne pomorske registre za Češkoslovaške in švicarske ladje in plovila na zahtevo njunih vlad, kakor tudi na zahtevo vlad Madžarske in Avstrije za njune ladje in plovila po sklenitvi Mirovne pogodbe z Madžarsko oziroma pogodbe za
ponovno vzpostav ter neodvisnosti Avstrije. Ladje in plovila, vpisana v te registre, plovejo pod zastavami svojih drzav.
3. Pri izvajanju teh dolocb in ob upostevanju katerekoli mednarodne konvencije, ki bi bila lahko sklenjena o teh vprasanjih s sodelovanjem vlade Svobodnega ozemlja, je ta upravicena, da postavlja take pogoje za registracijo, ohranjanje v registrih in izbris iz
njih, ki bodo preprecevali kakrsnokoli zlorabo, ki bi izhajala iz tako podeljenih ugodnosti. Za ladje in plovila, registrirane v skladu s prvim odstavkom zgoraj, se registracija omeji zlasti na ladje in plovila, ki so pod nadzorom Svobodnega ozemlja in se redno uporabljajo za njegove potrebe ali interese. Za ladje in plovila, registrirane v skladu z drugim odstavkom, se registracija omeji na ladje in plovila, ki imajo svojo maticno pristanisce v trzaskem pristaniscih in se prek trzaskega pristanisca redno in stalno uporabljajo za potrebe svojih drzav.

34. člen - Prosta Luka
Na Svobodnem ozemlju se ustanovi Prosto pristanišče, ki se bo upravljalo na podlagi določb mednarodnega instrumenta, ki ga je sestavil Svet zunanjih ministrov, odobril Varnostni svet in je priložen tej Pogodbi (Priloga VIII). Vlada Svobodnega ozemlja sprejme vso potrebno zakonodajo in ukrene vse potrebno za uveljavitev dolocb takega instrumenta.

35. člen - Svoboda transita
V skladu z običajnimi mednarodnimi sporazumi Svobodno ozemlje in države, skozi katere se opravlja tranzit, zagotavljajo svobodo tranzita za blago ki se prevaža po železnici med Prostim pristaniščem in državami, ki ga uporabljajo, brez kakršnegakoli razlikovanja in brez carin ali dajatev, razen tistih, ki se zaračunavajo za opravljene storitve.

Download celovito uvedbo v PDF