Nov 29 2010

a. Mirovna pogodba



Download celovito uvedbo v PDF

original source:
www.austlii.edu.au/au/other/dfat/treaties/1948/2.html

Prevod v italijanščino Mirovne Pogodbe z Italijo v skrajšani obliki s samim delom, ki se nanaša na SVOBODNO TRZAŠKO OZEMLJE in SVOBODNO LUKO TRST (STO/PLT)

MIROVNA POGODBA Z ITALIJO
Zveza sovjetskih socialisticnih republik, Zdruzeno kraljestvo Velike Britanije in SeverneIrske, ZdruženedržaveAmerike, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Sovjetska socialistična republika Belorusija, Brazilija, Kanada, Češkoslovaška, Etiopija, Grčija,
Indija, Nizozemska, Nova Zelandija, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukraina, Južnoafriška unija, Federativna ljudska republika Jugoslavija, v nadaljevanju imenovane “zavezniške in pridružene sile”, na eni strani in Italija na drugi strani, so se odločile, da:
Opomba: Do danes je število držav naraslo od dvajset na osemintrideset, ker so se države, Zveza sovjetskih socialističnih republik, SFR Jugoslavija in Češkoslovaška razdelile na več držav.
glede na to, da je Italija pod fašističnim režimom postala pogodbenica trojnega pakta z Nemčijo in Japonsko,začela napadalno vojno in s tem povzročila vojno stanje z vsemi zavezniškimi in pridruženimi silami in z drugimi Združenimi narodi in da nosi svoj del odgovornosti za to vojno; in
glede na to, da je bil po zmagah zavezniških sil in s pomočjo demokratičnih elementov italijanskega naroda,25.julija 1943 zrušen fašistični režim v Italiji in da je Italija, potem, ko je brezpogojno kapitulirala, 3. in 29. septembra istega leta podpisala pogoje premirja; in
glede na to, da so po omenjenem premirju italijanske oborožene sile, tako vladne kot sile odporniškega gibanja, dejavno sodelovale v vojni proti Nemčiji, da je Italija 13.oktobra 1943 napovedala vojno Nemčiji in s tem postala sovojskujoča v vojni proti Nemčiji; in
glede na to, da zavezniške in pridružene sile ter Italija želijo skleniti mirovno pogodbo, ki bo v skladu z načeli pravičnosti uredila vprašanja, ki so po zgoraj omenjenih dogodkih še nerešena, in bo podlaga za prijateljske odnose med njimi ter tako omogočala, da zavezniške in pridružene sile podprejo italijansko prošnjo za sprejem v članstvo Organizacije združenih
narodov in tudi za pristop k vsem konvencijam,sklenjenim pod okriljem Združenih nardo;
torej, so se odločile, da zaradi tega razglasijo prenehanje vojnega stanja in v ta namen sklenejo to mirovno pogodbo,in so,skladno s tem, imenovale podpisane pooblaščence;ti pa so se,potem,ko so predložili svoja pooblastila v pravilni in predpisani obliki,dogovorili o sledečih določbah:

I. DEL
OZEMELJSKE KLAVZULE
I. POGLAVJE-MEJE

Opomba: Opis začrtane meje med Svobodnim tržaškim ozemljem, Italijo in Jugoslavijo iz te Pogodbe, je bil opravljen na podlagi geografskih kart iz fašističnega režima. Zaradi tedanjih rasističnih zakonov niso obstajale geografske karte v slovenskem ali hrvaškem jeziku, zato so bili vsi kraji, hribovja in reke opisani samo z italijanskimi izrazi (glej tudi zemljevid prikazan na spletu).
To ne izključuje dejstva da so bile geografske karte iz predfašističnega obdobja sestavljene tako v slovenskem kot italijanskem, hrvaškem, nemškem in madžarskem jeziku.
Gledaj kartico iz leta 1952 samo po slovenskem jeziku.

1.člen
Meje Italije so ob upoštevanju sprememb, določenih v 2., 3., 4., 11. in 22. členu, meje, kakršne so bile 1.januarja 1938. Te meje so zarisane na zemljevidih, ki so priložene tej Pogodbi (Priloga I). Pri razlikah med opisom mej v besedilu in zemljevidih se kot verodostojnost šteje besedilo.

4.člen
Meja med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem se določi, kot sledi:
(i) mejna črta poteka od točke na upravni meji med provincama Gorizia/Gorica in Trieste/Trst, približno 2 km severovzhodno od vasi San Giovanni/Štivan in približno 0,5 km severozahodno od kote 208, na kateri je stičišče mej Jugoslavije, Italije in Svobodnega tržaškega ozemlja in se usmeri proti jugozahodu do točke, ki leži ob glavni cesti št. 14 in približno 1 km severozahodno od križišča glavnih cest št. 55 in 14, ki povezujeta Gorizia/Gorico oz.,Monfalcone/Tržič z mestom Trieste/Trst;
(ii) črta se usmeri proti jugu do točke v Golfo di Panzano/Pancanskemu zalivu, ki je enako oddaljen od Punta Sdobba/ Rta Zdobe ob ustju reke Isonzo/Soče in Castello Vecchio/Devinskega gradu pri kraju Duino/Devin, cca. 3,3 km južno od točke, kjer približno 2 km severozahodno od mesta Duino/Devin, zapusti obalo;
(iii) črta seže do odprtega morja, pri čemer je enako oddaljena od italijanske obale in od obale Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zemljevid, na katerega se nanaša ta opis, je del Priloge I.

III. Poglavje-SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE (STO)

Opomba: v ruski različici Mirovne pogodbe z Italijo zasledimo sledečo opombo:
“5.oktobra 1954 je bil v Londonu podpisan dogovor o delitvi STO med Italijo in Jugoslavijo. V pismu, z datumom 13.oktober 1954,naslovljenemu predsedniku Varnostnega sveta, s strani stalnega predstavnika ZSSR in Združenih narodov,je napisano,da sovjetska oblast tak sporazum razume kot pomoč k doseganju normalizacije odnosov med Jugoslavijo in Italijo in da bi oslabili napeto situacijo prisotno v Evropi.”
Viri: “http://lawrussia.ru/

21.člen
1. Ustanovi se Svobodno tržaško ozemlje, ki se nahaja na območju med Jadranskim morjem in mejami, določenimi v 4. in 22. členu te Pogodbe. Svobodno tržaško ozemlje je priznano s strani zavezniških in pridruženih sil ter Italije, katere se strinjajo, da njegovo celovitost in neodvisnost zagotavlja Varnostni svet Združenih narodov.
2. Italijanska suverenost nad območjem, ki sestavlja Svobodno tržaško ozemlje, kot je določeno zgoraj, preneha z začetkom veljavnosti te Pogodbe.

Opomba: Geografske karte, ki so del Priloge I Mirovne pogodbe z Italijo, so bile potrjene decembra leta 1946. Priloge VI, VII in VIII, oz. Stalni statut Svobodnega tržaškega ozemlja, Začasni režim STO-ja in Instrument PLT-ja, so bili izglasovani in potrjeni s strani Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov v New York-u 10.januarja 1947.
Mirovna pogodba z Italijo je bila podpisana v Parizu 10.februarja 1947 in je stopila v veljavo s 15.septembrom 1947.
To pomeni, da sta bila STO in PLT mesec pred podpisom Mirovne pogodbe in sedem mesecev preden je ta stopila v veljavo, že proglašeni kot ustaljeni DRŽAVI.

3. Ob prenehanju italijanske suverenosti se Svobodno tržaško ozemlje upravlja v skladu z Instrumentom za začasni režim, katerega osnutek pripravi Svet zunanjih ministrov, odobri pa Varnostni svet. Ta instrument ostane v veljavi do datuma, ki ga bo Varnostni svet določil za začetek veljavnosti Stalnega statuta, katerega bo pred tem odobril.
Potem se Svobodno tržaško ozemlje upravlja v skladu z določbami takšnega Stalnega statuta. Besedili Stalnega statuta in Instrumenta za začasni režim sta vključeni v Prilogah VI in VII.
4. Svobodno tržaško ozemlje se ne šteje za odstopljeno ozemlje v smislu 19.člena in Priloge XIV te Pogodbe.

Opomba: Zgoraj omenjeni 19.člen in Priloga XIV, se nanašata na dejstvo, da so ozemlja, ki jih je odstopila Italija, prešla pod sodno pristojnost že obstoječih držav zmagovalk, medtem ko sta bila STO in PLT smatrana kot novi državi.

5. Italija in Jugoslavija se zavezujeta, da bosta dali Svobodnemu tržaškemu ozemlju jamstva, določena v Prilogi IX.

Download celovito uvedbo v PDF

22.člen
Meja med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem se določi kot sledi:
(i) Črta poteka od točke na upravni meji med provincama Gorizia/Gorica in Trieste/Trst, kjer je stičišče mej Jugoslavije, Italije in Svobodnega Tržaškega ozemlja, približno 2 km severovzhodno od vasi San Glovanni/Stivan in približno 0,5 km severozahodno od kote 208, ter sledi tej upravni meji do Monteja Lanaro/Volnika (kote 546), od tam pa se nadaljuje na jugovzhod prek Monteja Cocusso/Kokoša (kote 672), kote 461, Meducie/Medvedjaka (kote 475), Monteja dei Pini/Golega vrha (kote 476) in kote 407, prečka glavno cesto št. 58 Trieste/Trst-Sesana/Sežana približno 3,3 km jugozahodno od tega kraja, pri čemer pušča na vzhodu vasi Vogliano/Voglje in Orle/Orlek in približno 0,4 km na zahodu vas Zolla/Col.
(ii) Od Monteja Cocusso/Kokoša se črta nadaljuje proti jugovzhodu, puščaje zaselek Grozzana/Gročana na zahodu, doseže Monte Goli/Golič (koto 621), se obrne proti jugozahodu, prečka cesto Trieste/Trst-Cosina/Kozina na koti 455 in železniško progo na koti 485, pusti za sabo koti 416 in 326, pri čemer ostajata vasi Beca/Beka in Castel/Kastelec na jugoslovanskem ozemlju, prečka cesto Ospo/Osp; Gabrovizza d’Istria/Gabrovica približno 100 metrov jugovzhodno od kraja Ospo/Osp; prečka reko Risana/Rižano in cesto Villa Decan/Dekani-Risano/Rižana na točki približno 350 metrov zahodno od slednje, tako da Rosario/Rožar in cesta Risana/Rizana-San Sergio/Črni Kal ostajata na jugoslovanskem ozemlju; od te točke gre črta prek kot 285 in 354 vse do cestnega križišča, ki leži približno 1 kilometer severovzhodno od kote 362.
(ii) Od tam teče črta vse do točke približno 0,5 km vzhodno od vasi Cernova/Cerovec, prečka reko Dragogna/Dragonjo približno 1 km severno od te vasi, puščaje vasi Bucciai/Bocaji in Truscolo/Truške na zahodu in vas Terseco/Trsek na vzhodu, teče proti jugozahodu po jugoslovanskem robu ceste Cernova/Cerovec-Chervoi/Hrvoji, zavije od te ceste 0,8 km vzhodno od vasi Cucciani/Kučibreg; teče večidel v smeri jug-jugozahod, tako da gre približno 0,4 km vzhodno od Monteja Braio/Brajkovega vrha in približno 0,4 km zahodno od vasi Sterna Filaria/Sterna, puščaje cesto Sterna Filaria/Sterna-Piemonte/Završje na vzhodni strani, gre približno 0,4 km zahodno od kraja Piemonte/Završje in 0,5 km vzhodno od kraja Castagna/Kostanjica ter doseže reko Quieto/Mirno na točki približno 1,6 km jugozahodno od kraja Castagna/Kostanjica.
(iv) Od tam črta sledi glavni regulirani strugi reke Quieto/Mirne do njenega ustja, in teče Čez Porto del Quieto/Tarski zaliv do odprtega morja po črti, ki je enako oddaljena od obal Svobodnega tržaškega ozemlja in Jugoslavije Zemljevid, na katerega se nanasa ta opis, je del Priloge I.

UMIK ZAVEZNISKIH SIL

73. člen
1. All armed forces of the Allied and Associated Powers shall be withdrawn from Italy as soon as possible and in any case not later than 90 days from the coming into force of the present Treaty.
2. All Italian goods for which compensation has not been made and which are in possession of the armed forces of the Allied and Associated Powers in Italy at the coming into force of the present Treaty shall be returned to the Italian Government within the same period of 90 days or due compensation shall be made.
3. All bank and cash balances in the hands of the forces of the Allied and Associated Powers at the coming into force of the present Treaty which have been supplied free of cost by the Italian Government shall similarly be returned or a corresponding credit given to the Italian Government.
1.Vse oborožene sile zavezniških in pridruženih sil se umaknejo iz Italije čimprej mogoče, vsekakor pa najpozneje devetdeset dni od začetka veljavnosti te Pogodbe.
2.Vse italijansko blago, za katero še ni bila plačana odškodnina in je ob začetku veljavnosti te Pogodbe v posesti oboroženih sil zavezniških in pridruženih držav v Italiji, se vrne italijanski vladi v enakem času devetdesetih dni ali pa se plača ustrezna
odškodnina.
3.Vsa bančna in gotovinska sredstva, ki bodo ob začetku veljavnosti te Pogodbe v rokah oboroženih sil zavezniških in pridruženih držav in jih je itialijanska vlada brezplačno zagotovila, se prav tako vrnejo ali pa se v vtreznem znesku knjižijo v dobro
italijanski vladi.

POVRACILA ITALIJE
75. člen
1. Italija sprejema načela Deklaracije Združenih narodov z dne 5. januarja 1943 in v najkrajšem možnem času povrne premoženje, ki je biloodstranjeno z ozemlja kateregakoli od Združenih narodov.
2. Obveznost povračila se nanaša na vse premoženje, ki je zdaj v Italiji in se da ugotoviti in je bilo odstranjeno s silo ali pod prisilo katerekoli sile Osi z ozemlja kateregakoli od Združenih narodov, ne glede na poznejše transakcije, s katerimi si je sedanji imetnik takega premozenja zagotovil posest.
3. Italijanska vlada vrne premoženje, na katero se nanaša ta člen, v dobrem stanju in s tem v zvezi krije vse stroške v Italiji za delovno silo, material in prevoz.
4. Italijanska vlada sodeluje z Združenimi narodi pri iskanju in vračanju lastnine, ki jo je treba vrniti po tem členu, in na svoje stroške zagotovi vse potrebno v ta namen.
5. Italijanska vlada sprejme potrebne ukrepe za vračanje premoženja, ki ga zajema ta člen, če so v tretji državi njegovi imetniki osebe, ki so pod italijansko jurisdikcijo.
6. Zahtevke po vračilu premoženja predloži italijanski vladi vlada države, z ozemlja katere je bilo odstranjeno premoženje, pri čemer se razume, da gre pri železniskem voznem parku za odstranitev z ozemlja, ki mu je prvotno pripadal. Takšni zahtevki se lahko predložijo v šestih mesecih po žačetku veljavnosti te Pogodbe.
7.Breme ugotavljanja premoženja in dokazovanja lastništva je na vladi, ki vlaga zahtevek, breme dokazovanja, da premoženje ni bilo odvzeto s silo ali pod prisilo, pa na italijanski vladi.
8.Italijanska vlada povrne zadevni vladi Združenega naroda vse monetarno zlato, ki je bilo izropano ali protipravno odnešeno v Italijo, ali pa prenese na zadevno vlado Združenega naroda količino zlata, ki je po teži in čistosti enako izropanemu ali
protipravno odnesenemu. Italijanska vlada priznava to obveznost ne glede na kakršnekoli prenose ali odnašanja zlata iz Italije v drugo silo Osi ali v nevtralno državo.
9.če Italija v posebnih primerih ne more povrniti predmetov umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, ki pripadajo kulturni dediščini Združenega naroda, s katerega ozemlja so bili takšni predmeti odstranjeni s silo ali pod prisilo italijanskih oboroženih sil, oblasti ali državljanov, Italija preda zadevnemu Združenemu narodu predmete iste vrste in približno enake vrednosti, kot so bili odstranjeni predmeti, če še takšni predmeti dobijo v Italiji.

ITALIJANSKA ODPOVED ZAHTEVNIKOM

76. člen
1. Italija se v imenu italijanske vlade ali italijanskih državljanov odpoveduje vsem zahtevkom kakršnekoli vrste do zavezniških in pridruženih sil, ki izhajajo neposredno iz vojne ali dejavnosti, do katerih je prišlo zaradi obstoja vojnega stanja v Evropi po 1. septembru 1939, ne glede na to, ali so bile ob tem času zavezniške in pridružene sile v vojni z Italijo, kamor je všteto naslednje:
(a) zahtevki zaradi izgube ali škode kot posledice dejanj oboroženih sil ali oblasti zavezniških ali pridruženih držav;
(h) zahtevki, ki izhajajo iz navzočnosti, operacij ali dejanj oboroženih sil ali oblasti zavezniških ali pridruženih držav na italijanskem ozemlju;
(c) zahtevki v zvezi z odredbami ali sklepi zasežnih sodisč zavezniških in pridruženih sil, pri čemer se Italija strinja, da bo sprejela kot veljavne in obvezujoče vse odredbe in sklepe takšnih zaseznih sodišč, sprejete 1. septembra 1939 ali pozneje, ki se nanašajo na ilalijanske ladje ali blago ali plačilo stroškov;
(d) zahtevki, ki izhajajo iz izvajanja ali domnevnega izvajanja pravic vojskujočih.
2. Določbe tega člena popolnoma in dokončno prepovedujejo zahtevke kakršnekoli tukaj omenjane vrste, ki bodo s tern ugasnili, ne glede na to, kdo so upravičene stranke.
Italijanska vlada se strinja, da bo izplačala v lirah pravično odškodnino osebam, ki so spričo rekvizicije dobavljale blago ali opravljale storitve za oborožene sile zavezniških ali pridruženih sil na italijanskem ozemlju, kot tudi poravnala zahtevke, ki bi se na ilalijanskem ozemlju pojavili proti oboroženim silam zavezniških ali pridruženih sil za nadomestilo nebojne škode.
3. Italija se v imenu italijanske vlade ali italijanskih državljanov prav tako odpoveduje tudi vsem takim zahtevkom, ki jih zajema prvi odstavek tega člena, proti kateremukoli izmed Združenih narodov, ki je pretrgal diplomatske odnose z Italijo in ukrepal v sodelovanju z zavezniškimi in pridruženimi silami.
4. Italijanska vlada prevzema vso odgovornost za zavezniško vojaško valuto, ki so jo v Italiji izdale zavezniške vojaške oblasti, vključno z valuto, ki je v obtoku ob začetku veljavnosti te Pogodbe.
5. Italijanska odpoved zahtevkom iz prvega odstavka tega člena vključuje kakršnekoli zahtevke, ki izhajajo iz ukrepov, ki jih je med 1. septembrom 1939 in začetkom veljavnosti te Pogodbe glede italijanskih ladij sprejela katerakoli od zavezniških in pridruženih sil, kot tudi vse zahtevke in dolgove, ki izhajajo iz zdaj veljavnih konvencij o vojnih ujetnikih.
6. Določbe tega člena ne učinkujejo na lastništvo podmorskih kablov, ki so jih ob začetku vojne imeli v lasti italijanska vlada ali italijanski državljani. Ta odstavek ne preprečuje uporabe 79. člena in Priloge XIV za podmorske kable.

77. člen
1. Od začetka veljavnosli te Pogodbe premoženje Italije in italijanskih državljanov v Nemčiji ne bo več obravnavano kot sovražno premoženje in odpravijo se vse omejitve, ki temeljijo na takem obravnavanju.
2. Ugotovljivo premoženje Italije in italijanskih državljanov, ki so ga nemške oborožene sile ali oblasti s silo ali pod prisilo preselile iz Italije v Nemčijo po 3. septembru 1943, je treba vrniti.
3. Obnovitev in vrnitev italijanskega premoženja v Nemčiji se opravita v skladu z ukrepi, ki jih bodo določile sile, ki zasedajo Nemčijo.
4. Ne da bi s tem posegala v te in katerekoli druge odločitve okupacijskih sil v Nemčiji v prid Italiji in italijanskim državljanom, se Italija v svojem imenu in v imenu svojih državljanov odreka vsem zahtevkom do Nemčije in nemških državljanov, ki so bili 8. maja 1945 neporavnani, razen tistih, ki izhajajo iz pogodb in drugih prevzetih obveznosti ter pravic, pridobljenih pred 1. septembrom 1939. Zato odpoved se šteje, da vključuje dolgove, vse medvladne zahtevke, ki se nanašajo na sporazume, sklenjene med vojno, in vse zahtevke za izgubo ali škodo, do katere je prišlo med vojno.
5. Italija se strinja, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za olajšanje takšnih prenosov nemških sredstev v Italiji, kot bi jih določile tiste okupacijske sile v Nemčiji, ki imajo pravico, da razpolagajo z omenjenimi sredstvi.

PREMOZENJE, PRAVICE IN INTERESI
PREMOZENJE ZDRUZENIH NARODOVITALIJI

78. člen
1. Ce Italija tega se ni storila, ponovno vzpostavi pravne pravice in interese združenih narodov in njihovih državljanov v Italiji, kot so bili 10. junija 1940, in vrne vse premoženje Združenih narodov in njihovih državljanov v Italiji v stanju, v kakršnem dejansko je.
2. Italijanska vlada se zavezuje vrniti vse premoženje, pravice in interese po term členu, prosto vseh hipotek in kakršnihkoli obremenitev, do katerih je morda prišlo zaradi vojne, ter brez zaračunavanja kakršnihkoli stroškov s strani italijanske vlade v zvezi z
njihovo vrnitvijo. Italijanska vlada razveljavi vse ukrepe, vključno z odvzemi, sekvestracijo ali nadzorom, ki jih je med 10. junijem 1940 in začetkom veljavnosti te Pogodbe sprejela glede premoženja Združenih narodov. V primerih, ko premoženje ni vrnjeno v šestih mesecih po začetku veljavnosti te Pogodbe, je treba pri italijanskih oblasteh vložiti zahtevo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te Pogodbe, razen v primerih, ko lahko vlagatelj zahteve dokaže, da je v tem roku ni mogel vložiti.
3. Italijanska vlada razveljavi prenose premoženja, pravic in interesov kakršnekoli vrste, ki pripadajo državljanom Združenih narodov, če so bili ti prenosi opravljeni s silo ali pod prisilo vlad Osi ali njihovih oiganov med vojno.
4. (a) Italijanska vlada je odgovorna za povrnitev v brezhibno stanje tistega premoženja, ki se vrača državljanom Združenih narodov po prvem odstavku lega člena. V primerih, ko premoženja ni mogoče vrniti ali ko je državljan Združenih narodov zaradi vojne utrpel izgubo zaradi protipravnega ali škodljivega ravnanja s premoženjem v Italiji, dobi od ilalijanske vlade odškodnino v lirah v obsegu dveh tretjin vsote, ki na dan plačila zadošča za nakup podobnega premoženja ali za povrnitev izgube. V nobenem primeru se glede odškodnine državljani Združenih narodov ne smejo obravnavati inanj ugodno kot ilalijanski državljani.
(b) Državljani Združenih narodov, ki imajo posredno ali neposredno lastniške deleže v delniških družbah ali združenjih, ki nimajo državne pripadnosti Združenih narodov v smislu predpostavke (a) devetega odstavka tega člena, so pa utrpeli izgubo zaradi protipravnega ali škodljivega ravnanja s premoženjem v Italiji, dobijo odškodnino v skladu s pododstavkom (a) zgoraj. Ta odškodnina se izračuna na podlagi celotne izgube ali škode, ki jo je družba ali združenje utrpelo, in njen znesek se določi glede na celotno izgubo ali škodo v enakem razmerju, v kakršnem so lastniški deleži teh državljanov v celotnem kapitalu družbe ali združenja.
(c) Odškodnina se plača brez dajatev, davkov ali drugih obremenitev. V Italiji se lahko prosto uporablja, vendar pa bo predmet nadzornih deviznih predpisov, ki se utegnejo občasno uveljavljati v Italiji.
(d) Italijanska vlada odobri državljanom Združenih nardo odškodnino v lirah po istem tečaju, kot ga določa pododstavek (a) zgoraj, da jim povrne izgubo ali škodo zaradi posebnih ukrepov, ki so med vojno veljali za njihovo premoženje, niso pa veljali za italijansko premoženje. Ta pododstavek se ne nanaša na izgubo dobička.
5. Italijanska vlada krije vse razumne stroške, ki nastanejo v Italiji ob postavljanju zahtevkov, vključno s cenitvijo izgube ali škode.
6. Državljani Združenih narodov in njihovo premoženje so oproščeni vseh izrednih davkov, dajatev ali taks, ki sta jih med 3. septembrom 1943 in začetkom veljavnosti te Pogodbe na njihove kapitalske naložbe uvedla ilalijanska vlada ali katerikoli italijanski organ s posebnim namenom, da bi krili stroške, ki izhajajo iz vojne, ali stroške za vzdrževanje okupacijskih sil ali za reparacije kateremukoli od Združenih narodov. Vsak tako plačani znesek je treba vrniti.
7. Ne glede na ozemeljske prenose, določene v tej Pogodbi, ostaja Italija odgovorna za izgubo ali škodo, ki jo je med vojno utrpelo premoženje državljanov Združenih narodov na odstopljenem ozemlju ali na Svobodnem tržaškem ozemlju. Italijanska vlada ima tudi
obveznosti iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena glede premoženja dižavljanov Združenih narodov na odstopljenem ozemlju in Svobodnem tržaškem ozemlju, razen če bi bilo to v nasprotju z določbami štirinajstega odstavka Priloge X in štirinajstega odstavka Priloge XIV te Pogodbe.
8. Lastnik zadevnega premoženja in italijanska vlada lahko skleneta dogovore, ki bodo nadomestili določbe tega člena.
9. V tem členu:
(a) “državljani Združenih narodov” pomenijo posameznike, ki so ob začetku veljavnosti te Pogodbe državljani katerega od Združenih narodov ali kapitalske družbe ali združenja, organiziranih po zakonih katerega od Združenih narodov, pod pogojem, da so ti posamezniki, kapitalske družbe in združenja že imeli ta status 3. septembra 1943, na dan premirja z Italijo. Izraz “državljani /druženih narodov” zajema tudi vse posameznike, kapitalske družbe ali združenja, ki so jih po zakonih, ki so veljali v Italiji, obravnavali kot sovražnike;

Opomba: Izraz “državljani Združenih narodov”, oz. “United Nation nationals” poimenuje vse prebivalce, ki so pripadali državam zaveznicam in članicam med II. svetovno vojno in takoj po njej, oz. so predstavljale začetek Organizacije združenih narodov leta 1945.
Ravno tako spadajo med “državljane Združenih narodov” tudi vsi prebivalci ozemelj ki jih je odstopila Italija, državljani, društva in združenja s področja STO. Svobodno tržaško ozemlje je bilo (ali bolje) je ponovno postalo ustaljena Država, del OZN, s 16.
Resolucijo varnostnega sveta 10. januarja 1947, oz. mesec dni pred podpisom
Mirovnega sporazuma.

(b) “lastnik” pomeni državljana Združenih narodov, kot je določeno v pododstavku (a) zgoraj, ki je upravičen do zadevnega premoženja in vključuje naslednika lastnika, pod pogojem, da je tudi ta državljan združenih narodov, kot je določeno v pododstavku (a).
Ce je naslednik kupil premoženje v poškodovanem stanju, prodajalec obdrži pravice do odškodnine po tem členu, ne da bi to vplivalo na obveznosti med prodajalcem in kupcem po notranji zakonodaji.
(c)”Premoženje” pomeni vse premično in neprernično premoženje, tako materialno kot nematerialno, vključno z industrijsko, literarno in umetniško lastnino, kot tudi z vsemi pravicami ali interesi kakršnekoli vrste na premoženju. Brez vpliva na splošnost prejšnjih določb vključuje premoženje Združenih narodov in njihovih državljanov vse morske in rečne ladje skupaj z napravami in opremo, ki so bile bodisi lastnina Združenih narodov ali njihovih državljanov ali registrirane na ozemlju enega od Združenih narodov ali plovejo pod zastavo enega od Združenih narodov in ki so po 10. juniju 1940, ko so bile v italijanskih vodah ali potem ko so bile v ilalijanske vode prisilno privedene, prišle pod nadzor italijanskih oblasti kot sovražno premoženje ali pa Združeni narodi ali njihovi državljani v Italiji niso mogli več prosto razpolagati z njimi zaradi ukrepov nadzora, ki so jih sprejele italijanske oblasti v zvezi z vojniin stanjem
med člani Združenih narodov in Nemčijo.

ITALIJANSKO PREMOZENJE NA OZEMLJU ZAVEZNISKIH IN PRIDRUZENIH SIL

79. člen
1. Vsaka od Zavezniskih in pridruženih sil ima pravico zapleniti, pridržati, likvidirali ali kako drugače poseči v vse premoženje, pravice in interese, ki so ob začelku veljavnosti te Pogodbe na njenem ozemlju in pripadajo Italiji ali italijanskim državljanom. Prav tako ima pravico uporabiti takšno premoženje ali izkupiček od njegove likvidacije za takšne namene, kakor sama želi, do višine zneska svojih zahtevkov ali zahtevkov svojih državljanov do Italije ali italijanskih državljanov, vstevši dolgove, a izvzemši zahtevke, ki so v celoti poravnani na temelju drugih členov te Pogodbe. Vse italijansko premoženje ali izkupiček njegove likvidacije, ki presega znesek takih zahtevkov, se vrne.
2. Likvidacija italijanskega premoženja in razpolaganje z njim morata potekati v skladu z zakonodajo zadevne zavezniške ali pridružene sile. Kar zadeva omenjeno premoženje, italijanski lastnik nima drugih pravic kot tiste, ki mu jih lahko daje ta zakonodaja.
3. Italijanska vlada se zavezuje, da bo odškodovala italijanske državljane, katerih premoženje je odvzeto po term členu in jim ni vrnjeno.
4. Iz tega člena ne sledi nobena obveza za katerokoli od zavezniških ali pridruženih sil, da italijanski vladi ali državljanom vrne industrijsko lastnino ali da to lastnino upošteva pri določanju zneskov, ki se lahko zadržijo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Vlada vsake od zavezniških in pridruženih sil ima glede pravic ali interesov v zvezi z industrijsko lastnino na ozemlju te zavezniške ali pridružene sile, ki so jih italijanska vlada ali njeni državljani pridobili pred začetkom veljavnosti te Pogodbe, pravico postavljati take pogoje ter omejitve po vsebini in obsegu, kakršni se vladi zavezniške ali pridružene sile utegnejo zdeti nujni zaradi državnega interesa.
5. (a) Italijanski podmorski kabli, ki povezujejo točke na jugoslovanskem ozemlju, veljajo za italijansko lastnino v Jugoslaviji, čeprav je del teh kablov lahko zunaj jugoslovanskih teritorialnih voda.
(b) Italijanski podmorski kabli, ki povezujejo točko na ozemlju zavezniške ali pridružene sile s točko na italijanskem ozemlju, se štejejo za ilalijansko lastnino v smislu tega člena, kar zadeva kabelske končnike in dele kablov, ki ležijo v teritorialnih vodah te zavezniške ali pridružene sile.
6. Za premoženje po prvem odstavku tega člena se šteje, da vključuje ilalijansko premoženje, ki je bilo pod nadzorom zaradi vojnega stanja med Italijo in zavezniško ali pridruženo silo, ki ima jurisdikcijo nad tern premoženjem, vendar ne vključuje:
(a) premoženja ilalijanske vlade, ki se uporablja za konzularne ali diplomalske namene;
(b) premoženja, ki pripada verskim ustanovam ali zasebnim dobrodelnim ustanovam in se uporablja izključno za verske ali dobrodelne namene;
(c) premoženja fizicnih oseb, ki so italijanski državljani in imajo dovoljenje za bivanje bodisi na ozemlju države, na katerem je to premoženje, ali na ozemlju kateregakoli od Združenih narodov, z izjemo italijanskega premoženja, zoper katero so bili kdaj med vojno sprejeti ukrepi, kakršni na splošno niso veljali za premoženje italijanskih državljanov s prebivališčem na istem ozemlju;
(d) premoženjskih pravic, ki so nastale po obnovitvi trgovinskih in finančnih odnosov med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Italijo ali ki izhajajo iz poslov med vlado kake zavezniške ali pridružene sile in Italijo od 3. septembra 1943;
(e) avtorskih pravic za književna in umetniška dela;
(f) premoženja italijanskih državljanov na odstopljenih ozemljih, za katero se uporabljajo določbe Priloge XIV;
(g) premoženja fizičnih oseb, ki bivajo na odstopljenih ozemljih ali na Svobodnem tržaškem ozemlju in ki na podlagi te Pogodbe ne optirajo za italijansko državljanstvo, kot tudi premoženja kapitalskih družb ali združenj z glavnim sedežem na odstopljenih ozemljih ali na Svobodnem tržaškem ozemlju, pod pogojem, da te družbe ali združenja niso v lasti ali pod nadzorom oseb s prebivališčem v Italiji, razen sredstev, omenjenih v pododstavku (b) drugega odstavka Dela A in prvega odstavka Dela D 74. člena. V primerih, predvidenih v drugem pododstavku (b) točke drugega odstavka Dela A in v prvem odstavku Dela D 74. člena, bo vprašanje odškodnine urejeno v skladu z določbami Dela E 74. člena.

IZJAVA ZAVEZNIŠKIH IN PRIDRUZENIH SIL GLEDE ZAHTEVKOV

80. člen
Zavezniške in pridružene sile izjavljajo, da pravice, ki jim gredo po 74. in 79. členu te pogodbe, vključujejo vse njihove zahtevke in zahtevke njiliovih državljanov za izgubo ali škodo zaradi vojnih dejanj, vključno z, ukrepi zaradi okupacije njihoviega ozemlja, ki
jih je mogoče pripisati Italiji in do katerih je prišlo zunaj italijanskega ozemlja, razen zahtevkov, ki temeljijo na 75. in 78. členu.

DOLGOVI

81. člen
1. Obstoj vojnega stanja sam po sebi ne učinkuje na obveznost plačila denarnih dolgov, ki izhajajo iz obveznosti in pogodb, ki so veljale, ter pravic, ki so bile pridobljene pred vojnim stanjem in so zapadle v plačilo pred začetkom veljavnosti te Pogodbe in jih italijanska vlada ali njeni državljani dolgujejo vladi ali državljanom ene od zavezniških in pridruženih sil ali jih vlada ali državljani katere od zavezniskih in pridruženih sil dolgujejo vladi ali državljanom Italije.
2. Razen če ta Pogodba izrečno ne določa drugače, še nobena določba v njej ne razlaga na škodo dolžniško-upniških razmerij iz predvojnih pogodb, ki so jih sklenili bodisi vlada ali državljani Italije.

88. člen
1. Clanice Združenih narodov, ki niso podpisnice te Pogodbe in so v vojni z Italijo, ter Albanija lahko pristopijo k pogodbi in se za namene te Pogodbe s pristopom začno šteti za pridružene sile.

Opomba: Svobodno tržaško ozemlje in Prosta luka Trst, ki sestavljata Mednarodno združenje Trsta, sta priznana s strani Organizacije združenih narodov. To je potrjeno s 16.Resolucijo varnostnega sveta in ker sam Varnostni svet jamči za integriteto, nevtralnost in demilitariziranost teh dveh Držav. (glej Stalni statut STO-ja,priloga VI,1.-3.člen)
To priznanje je plod zgodovinskega dejstva iz časa Avstro-Ogrskega imperija, ko je bil tržaški Kronland priznan kot Mesto-država, vključen v sam AO imperij enako kot vse ostale države, ki so ga sestavljale.
Z razveljavitvijo Rapalske pogodbe (1920), s sledečo Mirovno pogodbo (glej 1.člen), so se umirile teritorjalne težnje s strani Italije in Jugoslavije, ki so se prebudile ob takratni priključitvi Trsta k Italijanski kraljevini in kasneje k fašistični Italiji (kot tudi priključitev k
nazistični Nemčiji 1943-45), tako, da bi se ta večetnična nacija vrnila avtohtonemu tržaškemu prebivalstvu.

PRILOGA I

MAPE KI SPREMLJAJO MIROVNO POGODBO Z ITALIJO
A. Frontiers of Italy (Article 1).
B. Franco-Italian Frontier (Article 2).
C. Yugoslav-Italian Frontier (Article 3).
D. Frontiers of the Free Territory of Trieste (Articles 4 and 22).
E. Sea Areas defined in Article 11 of the present Treaty.

Download celovito uvedbo v PDF